Iz zgodovine pravosodja

Voz-tamnica – kolesa pravice in strahu

Priča pravosodnega sistema

Lesen voz z rešetkastimi stenami, ki stoji pred vami, ni običajno prevozno sredstvo. Gre za originalno reprodukcijo t. i. zaporniškega voza, kakršne so v 18. in 19. stoletju uporabljale mestne straže, župani in vojaške oblasti za prevoz priprtih, obsojenih in nevarnih oseb.

Ko se je tak voz pripeljal v vas, je med prebivalci vzbudil strah – pomenil je resne obtožbe, kaznovanje ali celo javni proces. Ljudje so ob zvoku njegovih koles pogosto zapuščali ulice in se zapirali v hiše. Zvok teh koles je bil znan kot "šepet pravice".

Mobilna ječa

Takšni vozovi so bili strogi, zaprti prostori na kolesih, ki so omogočali premik zapornikov iz ene graščine v drugo, iz vasi v glavno mesto ali iz kraja zločina na sodišče. V notranjosti je bilo le malo prostora, železne rešetke pa so omogočale paznikom, da so imeli pripornike ves čas na očeh.

Posebnost tega voza je majhno okence s kovinskimi prečkami in močno lesenimi stenami, ki so onemogočale pobeg. Vozi so pogosto potovali v spremstvu oboroženih mož in so bili simbol strahu med prebivalci.

Zgodovinska uporaba

V določenih obdobjih zgodovine – zlasti med francosko okupacijo in poznejšimi kazenskimi reformami – so bili takšni vozovi uporabljeni tudi za transport političnih nasprotnikov, tihotapcev in vojakov dezerterjev.

18. stoletje

Prvi zaporniški vozovi se pojavijo kot način prevoza zapornikov med mesti.

Zanimivost Izdelani so bili iz najtežjega hrastovega lesa.

1809-1813

Med francosko okupacijo se poveča uporaba zaporniških vozov za prevoz političnih zapornikov.

1850-1870

Obdobje pravosodnih reform – zaporniški vozovi dobijo bolj humano obliko z boljšim prezračevanjem.

Dokument Prvi zakoni o humanem ravnanju z zaporniki med prevozom.

Konec 19. stoletja

Postopno opuščanje zaporniških vozov z razvojem železnice in specializiranih vozil.

Konstrukcijske posebnosti

Voz-tamnica je bil konstrukcijsko premišljen za svoj namen:

Močne lesene stene, pogosto dodatno ojačane s kovinskimi trakovi
Rešetkasta okna, ki so omogočala zrak, a preprečevala pobeg
Zaklenjeni vstop na zadnji strani z ojačanimi tečaji
Posebej izdelana kolesa, ki so omogočala vožnjo po različnih terenih
Prostor za stražarje na sprednjem delu voza
Včasih tudi posebne kljuke za pritrjevanje verig

"Ko slišite škripanje koles tega voza, pomislite na čas, ko svoboda ni bila samoumevna pravica, ampak privileg, ki ga je lahko oblast kadarkoli odvzela."

― iz zbirke pričevanj slovenskega podeželja, 1895

Pomen za današnji čas

Danes ta voz v našem muzeju ne predstavlja le sence preteklosti, temveč nas opozarja na pomen pravne države, svobode gibanja in človekovega dostojanstva. Vabimo vas, da se zazrete skozi rešetke in si zamislite – kako je bilo, ko se je človek sredi poti znašel brez svobode, a s pogledom na odprto pokrajino.

Ko si ogledujete ta voz, pomislite na razvoj pravosodnega sistema in kako smo kot družba napredovali od časov, ko so bili obsojenci javno prevažani v takšnih vozovih.

Vabimo vas, da si v našem muzeju ogledate to edinstveno pričevanje zgodovine pravosodja na Slovenskem.